Umrl je Filip Jelen
V Slovenj Gradcu je v 73. letu preminil Filip Jelen, nekdanji uspešen direktor tisti čas pomembnega in uspešnega podjetja Nova oprema. Tovarna, kjer so predvsem za evropski trg izdelovali oblazinjeno pohištvo, je bila v devetdesetih letih koroški gospodaski hit. Nova oprema in njen direktor Filip Jelen sta se na začetku devetdesetih leti minulega stoletja vpisala tudi v slovenjgraško in koroško športno zgodovino. Filipa Jelena sem leta 1992 nagovoril, da je prevzel sponzorstvo nad rokometnim klubom. Hitro se je navdušil za to in skupaj smo nadaljevali bogato slovenjgraško rokometno zgodovino. To so bili sicer skromni, a lepi časi, ko smo v samostojni Sloveniji praktično na novo začenjali gospodarske, politične, a tudi športne zgodbe. Filip Jelen je bil prvi v Slovenj Gradcu, ki je v novih časih, z Novo opremo, na čelu katere je bil, zmogel prisluhniti športni podstati v svojem mestu. Takrat se je vse v Sloveniji, tudi v Slovenj Gradcu, postavljalo na novo, tudi Nova oprema in Rokometni klub Slovenj Gradec. Naš klub je po letu 1980, ko se je izteklo pokroviteljstvo Tovarne usnja, dolgo živel iz rok v usta, mnogi se niso kaj prida zmenili za nas, navzlic temu, da smo kar dvakrat igrali tudi v takratnih jugoslovanskih drugih ligah. Ko je Nova oprema stopila na pot pokroviteljstva, nam je postalo lažje. Tudi Filip Jelen je bil iz dneva v dan bolj zagret za rokomet. Prišel je vsako domačo tekmo, imel zagotovljen dva sedeža na osrednji tribuni v športni dvorani in se je z nami vsemi veselil uspehov kluba. Po vsaki dobri tekmi se mu je na obrazu izrisal širok nasmeh, ko pa nam ni šlo, je razumel, da vedno pač ni mogoče zmagati. Tako kot v življenju nasploh, tudi v tovarni. Rokometu se je nadvse uspešno pridružil njegov sin Gašper, ki je bil odličen vratar in je na svoji športni poti veliko pripomogel k uspehom Slovenj Gradca, kasneje pa je nastopal še za mariborski Branik, Ormož in nazadnje za celovški HCK. Zdaj je trener vratarjev Slovenj Gradca.
Ko je v slovenjgraški vse bolj ambiciozni rokometni klub vstopil sosednji Prevent, Filip Jelen z Novo opremo ni odšel iz športa. Že prej je sodeloval s slovenjgraškimi nogometaši, kasneje pa so ga pokroviteljstvo nagovorili nogometaši Korotana s Prevalj. Vsi slovenski mediji so takrat pisali o uspešnih nogometaših Nove opreme s Prevalj, za katere je takrat igral tudi koroški Maradona Samo Vidovič. Prevalje je imel Filip Jelen še posebej rad, saj je sam izviral iz bližnjih Leš. Prevaljski šport je pred njim podprl še en v Slovenj Gradcu živeč Prevaljčan Marjan Rednak, ki je bil lastnik družbe Suvel. To so bili, tudi po zaslugi v Slovenj Gradcu živečih prevaljskih rojakov, lepi in uspešni časi prevaljskega športa. Tega je kasneje dopolnil še en prevaljski rojak Danilo Slivnik, ko je Korotan bil kar nekaj časa Mag Korotan.
Po rokometu je Filipa Jelena zaneslo še v en šport, v smučanje. Tudi tokrat se je, skupaj s svojo Novo opremo, odločil za podporo Korošcem. Z emblemom Nove opreme na čeladi se je lep čas po zasneženih strminah spuščal nadvse uspešen črnjanski alpski smučar Mitja Kunc, ki se je povzpel tudi na stopničke svetovnega prvenstva in bil tudi slovenski olimpijski junak. Ko je dobro šlo Novi opremi, so to lahko občutili tudi koroški športniki, bodisi rokometaši, nogometaši in smučarji. Ni pomembno, od kod so bili, iz Slovenj Gradca, s Prevalj ali iz Črne. Ni bilo denarja, kakor ga danes z šport namenjajo naftni mogotci, a za uspešno delo ga je bilo ravno dovolj.
Ko so tudi v športu prišli uspehi, je bil Filip Jelen vesel in ponosen. Nikoli ni rekel, da so dobri rezultati posledica finančnih vložkov Nove opreme, ampak je bil vesel, da je tudi družba, načelu katere je bil, prispevala delež k temu. Potem smo se veselili vsi koroški športni navdušenci. Takrat se nismo delili po pripadnosti klubu ali panogi, temveč smo bili rokometaši veseli prevaljskih nogometnih golov in zmag, prevaljski nogometaši so navijali za Mitjo Kunca in on je držal pesti za svoje športne vrstnike v igrah z žogo. Vsega se je iskreno veselil tudi Filip Jelen. Takšne čase bo težko ponoviti, kajti denar nikoli ni vse, pomembni so predvsem drža športnikov, njihova volja in vztrajnost. Prav takšne lastnosti, ki jih od ujm prizadeti Korošci te dni še posebej radi poudarjamo.
Daljnega leta 1994, ko so bile zimske olimpijske igre v norveškem Lillehamerju, je Filip Jelen še enkrat več pokazal svojo pripadnost športu. Skupaj s še nekaterimi drugimi poslovnimi prijatelji je čez noč organiziral čarter let v Oslo, kamor je takrat na za Korošce pomembno smučarsko tekmo Mitje Kunca odletelo lepo število Korošcev. Filip Jelen, ki je imel šport neizmerno rad, je vedel, nobene dobre tekme ne more biti brez navijačev. Tista pot na sever Evrope, katere velik podpornik je bil Jelen, je bila krona njegovega aktivnega sodelovanja s športom na Koroškem.
Slovenjgraški rokometaši se bomo Filipa Jelena vedno s hvaležnostjo spominjali. Z veseljem smo bili tudi Nova oprema, kakor je bil Jelen vesel, da je našemu klubu pred več kot tridesetimi leti pomagal k prvim uspehom v samostojni Sloveniji.
Ivan Praprotnik
