Epidemija novega koronavirusa je nepričakovano močno zarezala v naš vsakdan. Vse navade in tradicija so postale nekaj odložljivega, nekaj, kar bo moralo počakati, ne glede na nujnost, ne glede na čas.
Obdobju dela, šolanja in nenazadnje tudi treniranja od doma, preko računalnikov, tablic in telefonov, ni videti konca, tako starši kot otroci izgubljajo potrpljenje in se soočajo z izzivi, ki jim marsikdaj niso kos. Naveličanost raste iz dneva v dan, stiskam v domačem okolju ni videti konca, stroka pa si zastavlja vprašanja, kako pomagati, kako omiliti težave in olajšati življenje vsem prizadetim. Učencem peša motivacija za delo, učenje, treniranje, pogrešajo druženje, prostočasne aktivnosti s prijatelji, enoličnost jih dela neodzivne, otopele.
Veselja ob pripravah na praznike v družbi skorajda ni bilo zaznati. Zdravstvena kriza in stresna situacija puščata svoj pečat v vsem. V našem klubu je v tem času običajno veselo, saj lahko vsak mali športnik na parketu pokaže svojim staršem, dedkom in babicam, česa se je naučil pri svojem športu in koliko je napredoval. Letos pogrešamo zadovoljne otrok in nasmejane obraze njihovih staršev, ki s ponosom fotografirajo in snemajo svoje šampione med športnim udejstvovanjem, zavedajoč se, da na varen in strokovno voden način odraščajo v aktivne in odgovorne osebe. Vse to veselje ob druženju v športnih dvoranah smo primorani prestaviti v prihodnost, ko jih bo zopet varno izvesti.
Male pozornosti, med prazniki in sicer, pa morajo ostati, to se spodobi, ne glede na težave z epidemijo. Čeprav jih je bilo letos težje deliti kot sicer, otroci so jih prišli vsak zase iskat v klubske prostore, pa so vsa darilca simbolične pozornosti, ki ohranjajo enakost in upanje, da se življenje vendarle vrne v ustaljene tirnice.
Sinergija v gibanju 4D
Danica Sovič, medkulturna svetovalka
