Mojstri remijev iz Ivančne Gorice (Devetmetrovka #42)

Iz Škofje Loke smo se vrnili s točko. Srečno, a tudi nesrečno.

Lahko bi zmagali, a tudi izgubili. Ko vse seštejemo in odštejemo, smo lahko zadovoljni. Vsi igralci, ki sem jih pred tekmo povprašal po napovedi, so stavili na zmago, za neodločen rezultat sem se odločil le jaz. Pri tej napovedi me je vodila intuicija, da z Ločani že res dolgo nismo remizirali. In se je res zgodilo, kar se pač je. Moj spomin seže skoraj 35 let nazaj, ko je Slovenj Gradec leta 1988 bil slovenski prvak in so nam Ločani v Slovenj Gradcu zagrenili finiš prvenstva. Nismo jih uspeli premagati, bilo je neodločeno, mislim da 28 : 28. Mi smo v nadaljevanju prvenstva morali dobiti še tri točke, da smo postali prvaki. Točko smo ujeli v Velenju, dve pa doma proti neposrednemu konkurentu Ajdovščini. Letos še nismo tako daleč, da bi dvoboji s Škofjeločani odločali o končni razvrstiti na prvenstveni lestvici, letos spomladi so pač. Slovenj Gradec si je tudi zaradi dveh točk iz Loke priboril peto mesto na lestvici in Evropo. Kaj je bilo dobro na Gorenjskem? Začetek in dobršen del drugega polčasa. Hitro smo povedli, v drugem delu tekme že napovedali zmago, a jo izpustili iz rok. Zdi se, kakor da letos še ne zmoremo dobro odigrati dveh polčasov. Ali smo dobri v prvem, pa slabši v drugem (kot proti Norvežanom), ali pa ravno nasprotno (kot proti Krškemu). Da se nam dogaja še kar precej napak v igri, je morda kriva tudi skoraj vedno drugačna postava, saj se nam dogaja kar precej poškodb in bolezni igralcev.

Z zmago na tekmi proti Svišu iz Ivančne Gorice bi potrditi naše šesto mesto na prvenstveni lestvici. Če zmagamo in osvojimo dve točki, skočimo na dvanajst točk. A pozor, Sviš je letošnjo sezono mojster neodločenih rezultatov. Od osmih tekem so kar štiri remizirali, tri na tujem. Prepričan sem, da se bodo tudi v soboto v Slovenj Gradcu postavili odločno in hoteli celo zmagati. Če ne bo šlo, bodo poskušali potegniti vsaj točko, odvisno predvsem od tega, kako se bomo na tekmi postavili mi. Zmagati pa hočemo tudi mi in se s tem utrditi v zgornjem delu lestvice. Tu ni neke velike filozofije, pravijo navijači, takšno mnenje povzemajo tudi igralci in strokovno vodstvo članskega moštva. Če kdo proti Dolenjcem pričakuje lahko tekmo, se moti. Trener Ivančanov Aleksander Polak v svoji ekipi nima zvezd, ima pa ekipo velikih borcev, ki se ne ustrašijo nikogar. Z vsakomer igrajo enako zagnano, če pa steče njihovemu najboljšemu strelcu Marojeviću, imajo nasprotniki lahko hude težave. Tu so še Cirar, Justin, Abramović, Kutnar, Košir, Zavodnik in drugi. Vsi znajo dati gol in se dobro braniti. Ko zaznajo, da nasprotnika popadeta strah ali malodušje, gredo še bolj ognjevito do konca. Treba jim je priznati, da so zelo simpatična ekipa, tudi klubski ustroj je zdrav, prilagojen zmogljivostim okolja, v katerem delujejo. Znani so tudi po tem, da klub gradijo predvsem na lastnih kadrih; v prvi ligi NLB je malo takšnih klubov.

Da tekma s Svišem ne bo mačji kašelj, vedo tudi ljudje, ki delajo v slovenjgraškem klubu. Prvi mož klubske administracije, sekretar Matjaž Beliš, pričakuje »lepo tekmo«, velik obisk in podporo gledalcev. Pod lepo tekmo je dodal še napoved zmage z 31 : 26. Zmago z veliko goli na obeh straneh je prognoziral tudi novi izvršni direktor Slovenj Gradca Grega Krivec. Njegova napoved je 36 : 32. Hinko Kašnik bi bil zadovoljen z zmago 30 : 27, podpredsednik Branko Bulovič napoveduje 30 : 26, Emilijan Šol 31 : 26, Davorin Temnikar pa 29 : 26. Jaz pa pravim, da bo tekma bolj izenačena, rezultat pa bo 31 : 30. Še za tega se bomo morali potruditi. Sem pač bolj previden in če bo boljše, bom potem toliko bolj vesel. Trener Ivan Vajdl je ponovil, da takšnih napovedi nikoli ni dajal in je tudi tokrat ni. Bo pa sobota prinesla tudi kadetski derbi. Ob 16. uri se bosta v naši dvorani srečali kadetski ekipi Slovenj Gradca in Celja. Tudi te tekme ne smete zamuditi, domači fantje in gledalci napovedujejo svojevrsten praznik. Kadetske in mladinske tekme so v Slovenj Gradcu letos dogodek posebne vrste.

Do konca prvega dela Lige NLB so ostala še štiri kola. Mi to soboto doma pričakujemo Sviš, potem gremo v Ribnico, doma pričakamo Maribor in gremo še v Celje. Če jeseni dosežemo štirinajst točk, kar bi bilo tri več kot v minuli sezoni, bi (lahko) bili zadovoljni. Ob pogoju, da bo spomladanski del vsaj približno enako dober tistemu v minuli sezoni, bi lahko spet kandidirali za peto mesto. Za kaj več pa bomo morali doseči še kakšno nenadejano zmago.

Še letos, predvidoma 23. decembra, pa se bo nadaljevalo tudi pokalno tekmovanje. V osmini finala se bomo, podobno kot lani, spet srečali s sosedi iz Velenja, le da bo tekma tokrat v Slovenj Gradu. Prejšnjo sezono smo v Velenju izgubili za en gol, kako pa bo letos? Velenjski stroj se je to sezono že utekel in bo najbrž prišel tudi po zmago na Koroško, mi pa se tudi ne bomo dali kar tako. Zna biti dobra tekma. Ne pozabimo, Velenjčani so lanski pokalni naslov osvojili prav na majskem turnirju v Slovenj Gradcu.

Eden Olimpijinih nogometašev, ki svojčas še ni znal dobro slovensko, je nekoč rekel »Fudbal je naša kruha«. (Nogomet ja naš kruh). Jaz pa dodajam, da je rokomet naš kruh, čeprav nismo profesionalci. Delamo in obnašamo se tako, kakor da bi bil. Drugače ne bo pravega napredka. Vsem navijaški pozdrav. Vzdrži obrambo!

Avtor: Ivan Praprotnik